Center za socialno delo, Nova Gorica
Spoštovani obiskovalci/obiskovalke spletne strani, sporočamo vam, da so bili z reorganizacijo centrov za socialno delo štirje centri (Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin) spojeni v nov CENTER ZA SOCIALNO DELO SEVERNA PRIMORSKA, ki je bil ustanovljen dne 1.10.2018. Zaradi sprememb reorganizacije je SPLETNA STRAN V PRENOVI. Za Vas smo še vedno dosegljivi preko spodaj navedenih kontaktov.
Zahvaljujemo se Vam za razumevanje.

Prispevek k plačilu družinskega pomočnika


Institut družinskega pomočnika je pravica upravičenca do institucionalnega varstva, da lahko v primerih in pod pogoji, določenimi z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV), namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika, ki mu nudi pomoč v domačem okolju.  

Kdo ima pravico do izbire družinskega pomočnika?

V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (18.a člen) ima pravico do izbire družinskega pomočnika invalidna oseba:

  • za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek
  • ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/1983) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali
  • za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. 

Kako lahko oseba pridobi pravico do družinskega pomočnika?

Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogi za uveljavljanje pravice je treba priložiti:

  • dokumentacijo o zdravstvenem stanju  
  • izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi nuditi pomoč, na podlagi katere bo invalidska komisija lahko pripravila mnenje, ali izbrani družinski pomočnik upravičencu iz 18.a člena zakona o socialnem varstvu lahko nudi potrebno pomoč
  • obrazci za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika 

Kdo je lahko družinski pomočnik?  

Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama,…).

Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.

Dela in naloge ter pravice družinskega pomočnika

Družinski pomočnik, ki invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K primerni oskrbi oziroma ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem del in nalog družinskega pomočnika, ki so:
osebna oskrba: pomoč pri opravljanju  osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča, varovanje upravičenca

zdravstvena oskrba:

  • sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe
  • organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev
  • skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil
  • izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin
  • nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico
  • pomoč pri gibanju
  • pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov

socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti:

  • pomoč pri vzpostavljanju  in vzdrževanju socialne mreže
  • organiziranje dejavnosti za prosti čas
  • urejanje pošte invalidne osebe, informiranje ustanov o stanju in potrebah invalidne osebe

gospodinjska pomoč:

  • priprava primerne dietne hrane in napitkov
  • vzdrževanje prostorov, v katerih živi invalidna oseba
  • postiljanje in preoblačenje postelje
  • vzdrževanje čistoče in likanje perila
  • ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe

Družinski pomočnik ima skladno z določbo 18.i člena Zakona o socialnem varstvu pravico do:

  • delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma
  • do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega
  • skladno z določbami 44. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-B) je družinski pomočnik (do ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja družinskega pomočnika, njegovega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo s predpisi, ki urejajo ta zavarovanja, in ureditve plačila prispevkov za ta zavarovanja s predpisi, ki določajo stopnje prispevkov za socialno varnost) obvezno pokojninsko zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.


Družinski pomočnik je dolžan pristojnemu centru za socialno delo najmanj enkrat letno poročati o izvajanju pomoči invalidni osebi. V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi onemogočile nadaljnje izvajanje pomoči, pa je o tem dolžan nemudoma obvestiti center za socialno delo. Družinski pomočnik se mora udeleževati tudi programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica.

Financiranje družinskega pomočnika s strani občin

Sistem financiranja družinskega pomočnika s strani občin je oblikovan v luči čim večje preglednosti porabe sredstev. Del sredstev se tako zagotovi tudi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo.

Občina od bruto zneska za pravice družinskega pomočnika plača vse potrebne prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev, ki jih je ta namenila za pravice družinskega pomočnika, skladno z njihovo plačilno sposobnostjo.

Normativno urejanje instituta družinskega pomočnika

Pravica do izbire družinskega pomočnika izvira iz podobne ureditve na področju starševskega varstva po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2003 - UPB, 47/2006), ki je staršem, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane otroke, priznal pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini neto minimalne plače, do obveznega zdravstvenega zavarovanja za primer bolezni pri delu in poškodbe izven dela, obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo (prispevke delodajalca in delno plačilo za izgubljeni dohodek plačuje država).

Z dopolnitvijo Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/2004) je urejeno nadaljevanje te pravice tudi po otrokovi polnoletnosti. Zakon o socialnem varstvu na pravico do izbire družinskega pomočnika veže določene pravice invalidne osebe, hkrati pa določa tudi določene obveznosti in pravice osebe, ki ji bo pomoč nudila. Skladno z Zakonom o socialnem varstvu  je center za socialno delo, ki je pristojen za odločanje o pravici do izbire družinskega pomočnika, pristojen za prijavo družinskega pomočnika v zavarovanje in morebitno odjavo iz zavarovanj na zato predpisanih obrazcih.

  •  
  •   URADNE URE

    Pon8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 Sre 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Pet 8.00 - 12.00

    OBRAZCI IN ZLOŽENKE
  •   POSLOVNI ČAS

    Pon8.00 - 15.00 Tor 8.00 - 15.00 Sre 8.00 - 17.00 Čet 8.00 - 15.00 Pet 8.00 - 13.00

    NOVICE
  •   KONTAKT

    Center za socialno delo Tolmin Cankarjeva 6 5220 Tolmin Tel 05 381 91 70 Fax 05 381 91 72 Email gpcsd.tolmi@gov.si

    Pogosto zastavljena vprašanja
© 2012 Center za socialno delo Tolmin., Oblikovanje Robert Doljak, Tehnična izvedba Business Solutions d.o.o..
Prijava